DRUG SVET
Zlomil me je veter usode,
veja sem v deroči reki.
Butam ob skale in skrite čeri.
Ne najdem zaliva, plovba boli.
Zgubila sem svoj oprijem.
Nosi me tok,
ostala sem brez nog.
Ni več trdnih korenin.
Z rokami grabim, se lovim.
Pogled si umijem.
Potujem, razgledujem.
Moje poslanstvo je drugačno,
drugih izkušenj lačno.
Plovem na reki življenja.
Sprejemam in odpuščam.
Izbiram in dopuščam.
Okušam drug svet.
Želim si ga spoznat.
prijetno valovanje, ki mehko in čisto kot studenčnica razkriva popotovanje in rast radovednega bivanja v preplet sobivanja
Lp
pi
Ja, Pi.
Spremembe nas vedno vržejo iz uataljenih navad, kar je prav.
Sicer bi samo nekje čepeli, viseli, lebdeli.
Tako pa rastemo se razvijamo in spoznavamo.
Hvala za srčen komentar in srečno sobivanje tudi tebi.
Lp. Olga
Šele ko se je zlomila, je odkrila svet - veja.
Zanimiv izpovedni prijem oziroma prikaz.
Lp rajko
Ja, Rajko
dokler smo nekam pritrjeni niti ne vemo, da obstaja še kaj več kot svet, ki ga vidimo.
Uživaj življenje izven okvirov.
Lp. Olga
Lepa pesem, Olga.
Lp, Marija
Hvala iz srca Marija.
Iz tvojih ust pohvala je veliko vredna.
Lp. Olga
Olga, pritegnil me je Drug svet, prebral večkrat in šel mimo spodnjih treh stihov, ker mi potem pesem in reka zvenita bolj tekoče, vsaj meni se tako zdi. Tebi najbrž drugače. Tako ali drugače, lepa pesem. Lp, Caki
... Z rokami grabim, se lovim
Ne utapljam se, saj plujem.
Prepustim se, nič ne snujem,
in si pogled umijem.
Nisem več pritrjena.
Potujem, razgledujem ...
Hvala ti Caki.
Bom razmislila. Vem, da rada prevečkrat določeno stvar omenim čeprav je že od začetka jasna.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!