Oj,

Pravijo (propagandisti napredka in gospodarske rasti in superiornosti razvitega sveta)
tudi na tem portalu, da v tistih časih enojogurtnega sistema vse je bilo zanič,
in da le lenuhi na državnih plečih kaj takega si nazaj želijo.

Joj, pa 1,5 % jogurt si pozabil našteti. Ta je sploh cvetka.
Odvzamejo mleku pol maščob (  3,2 % / 2  ≈ 1,5%) in potem

iz iste količine mleka naredijo dvojno količino jogurta,
ki pa je še za par centov dražji kakor polnovredni-polnomastni,
in ga od FB, AI in TIK TOK pobebavljenemu ljudstvu prodajo
za dvojni izkupiček.

Madonca, ali ljudje doma nimajo niti ene same prazne sklede, 

da bi po nakupu polnomastnega jogurta tega zalili z enako 
količine vode in bi s tem dobili povsem isti 1,5% jogurt za polovično ceno.

Aha, pamet se jim je  skisala (tebi so se k sreči samo jogurti ;-);
so pa razviti, ala jim vera, in verjetno zajtrkujejo pri Ani Roš.

    lep dan cel dan    Rajko

Živijo. 

To je pa izčrpno in drži. Hvala za komentar. Kaj pa jogurt in odločanje kot prispodoba "usode" nekega življenja skoz prizmo minevanja časa? Osebna zgodba, sodobna družba, inflacija ponudbe, razvrednotenje,...?

Lp Matjaž 

Ta prispodobnost je tudi mene prepričala ... čestitke,

lp, Ana

:-) 

Lp, Matjaž 

Čestitke k pesmi poletja 2023 z utemeljitvijo uredništva:

Kako se upreti v družbi, ki ti lasten upor najprej servira z butično trgovino, nato hitro rastočim trendom ter čisto v zadnji fazi s petdesetodstotnim popustom v neki mega trgovski verigi? Kaj storiti, ko se bio, eko izdelki, ki naj bi služili uporu proti kapitalistični ideji hitre porabe, znajdejo na vsakem vogalu, odtisnjeni na plastični embalaži, ki je zapakirana v plastično embalažo (no, vsaj zeleno barvo so uporabili)?  Vsekakor živimo v svetu, kjer lahko vse postane produkt. In ta produkt, ki mu lahko nalepimo simbolno vrednost ozaveščenega uporabnika (promotorja zdravega življenja), se nam bo prodal na točno isti polici, proti kateri se borimo. Mimogrede bo staknil še veliko začetnico, dosegel bo svečan položaj »the« Jogurta, kjer se nam bo nasmihal in nas prisilil, da se odločimo, ali bomo totalni nevednež, ki nič ne naredi za okolje (in sebe) ter še zmeraj kupuje čisto navadne jogurte, ali pa bomo pristali na svoj razsvetljenski položaj, ki pravi, da vemo, kaj se dogaja v svetu, da spremljamo novice, da volimo prave stranke, da nam je mar za severni tečaj in dvig morskih gladin in … še bi lahko naštevali. »The« Jogurt naenkrat nosi težo sveta, vredno Atlasa. A kaj, ko jogurtov pač ne jemo zato. Kupimo že, priznamo. Jemo pa še zmeraj zaradi tistih nekaj drobtinic sladkorja, ki osmislijo in posladkajo kak popoldan. Čisto tako kot pričujoča pesem, ki v na videz enostavni embalaži skriva polnomasten okus življenja. (Helena Z)

Na še mnogo navdiha za pisanje!