* Beograd dva = Beogradska radio stanica posvećena kulturi i umetnosti

* Put svile = Putopisna i muzička emisija na Radio Beogradu 2

* Bansuri = Duvački instrument od bambusa (flauta), potiče iz Indije i Nepala, a na kome se izvodi hindustanska muzika u Pakistanu.

zelo lepo, jagoda, vse dobro.

lp, m

Hvala, miko :)

lp

Jagoda

Tole me spomni na tiktiri, dvoustno bučasto piščal na katero piskajo fakirji naočarkam, ki so jim seveda izpulili zob, ob tem je dobro vedeti da so tudi kobre gluhe, frenetičen zvok, ki ga sproža piščal je namenjen gledalcem tega "strašnega prizora." No, ne vem če imam komentar kakšno zvezo s tvojo dobro pesmijo, ampak asociacija je taka...

Svit, asocijacija i ne mora imati veze za pesmom. I što ih je više (takvih) asocijacija to je veća veza čitalaca sa pesmom/pesnikom. Drago mi je da ti se dopada.

Pesma je jedan uhvaćen poslepodnevni trenutak sa divnom muzikom, sjajnim putopisnim opisima dalekog i nestvarnog Karačija, a u sve se umešao jedan dečak u svom malom svetu, pokušavajući da prvi put poveže gotovo jedine dve reči koje zna da izgovara, u smisao: kuca se vozi!

I, da! Nisam znala da su kobre gluve... Kakvi su fakiri foliranti!?! Hvala na informacijama o njima i tiktiriju!:)

lp

Jagoda

Ja, mnogi fakirji so sleparji, ko nihajo s telesom jim kača sledi, frenetičen zvok piščali, pa "omamlja" gledalce. 

Rad berem tvoje pesmi, všeč mi je način podajanj, zelo je poetičen, jaz nisem na tej ravni, mene zanima "poetična filozofija."

O, prikupna babi z vnučkom ...

Hvala, damjana! :)

lp iz Beograda

Jagoda

Hvala, dragi Svit, na lepim rečima. Činiš mi veliku čast i radost! :)

lp

Jagoda

Svet na dlani – se je v meni prebudila misel (še preden je vstopila glasba v pesem in nato iz pesmi*, katere začetek daje navidezen pridih daljnega vzhoda). Na koncu pa – ob teh verzih klišejsko: psi lajajo, karavana gre dalje. S tem pa tudi misel, da majhen otrok še vedno vse nosi čisto (v obeh pomenih besede) v sebi in s seboj. In svoje srce na dlani. Takrat lahko ponovno prepoznamo (tudi majhne) še ne zasenčene stvari ter vso odprto in ponujeno širino sveta. Senca, ki ji otrok sledi, je še vedno del neomejenosti čudovitega sveta. Nato pa se začne (pre)vzgoja in zamegljevanje, da dosežejo otroka sence človeštva, ki pa so toksične. Otroško srce in svoboden svet počasi zgrmita iz otroške dlani. Z likom otroka, pa pesem vendarle še vedno pušča prostor žarkom optimizma.  

Čestitke!

Milan Ž.

*Nina P., Svet na dlani

Draga Jagoda, vesela sem, da Oblak pod otiračem" ni šel mimo mene; malo pozno, ampak iskreno in od srca čestitam k tej prisrčni in domiselni pesmi, ki me je kot prababico še posebej nagovorila;)))

lp

Breda

Hvala, Jošt, na iscrpnom i sjajnom komentaru, kao i podčrtanki! Čast mi je i velika radost za ovu pesmu da je prihvaćena i razumljiva čitaocima, jer sam se plašila da će biti hermetična i suviše lična. Moj dečak je otvorio put ka vašim (mislim na čitaoce) srcima, kao što moje otvara svakim novim događajem, gestom ili rečju.

lp

Jagoda

Draga Breda, raduje me da te je pesma dotakla. Hvala na lepim rečima. :)

lp

Jagoda