
Vedi, vse kar v sebi nosim tebi dam.
Biti hkrati radosten in ne jeklen,
res prijazen še, ljubeč in suveren,
ni preprosto, ampak tu je moja dlan.
Veste res sprejemam vse, kar se zgodi.
Zame je tako najboljše, to že vem.
Vprašam ne: "Zakaj?" Povzroča le problem.
Jaz dovolim, koliko in kaj boli.
Rečem vam, življenja vrt je skoraj raj.
Pravijo ljudje ljudem, kaj je plevel,
Ta rastlina ni izbrala pravi kraj.
To še ne pomeni, da ni v njej vrednot,
ko brez nje zelišča ni zdravilen čaj,
on ne ve, izruva jo in vrže v kot.
Le nekdo, ki vrednosti v nas ne pozna,
ker prepričan je, da moč, oblast ima,
misli, da lahko nas z zemljo izravna.
Vemo da "plevel" se kar tako ne da.
Pri rastlinah je lažje.
V družbi pa je vse možno: "plevel" se prišteva med elite,
na "zdravilne rože" se glede kakor na plevel.
Še najbolje je reči vsi smo "rastline", pustite nam rasti.
Lp RA.j.
Mogoče se nam zdi, da je pri rastlinah lažje, ker ne slišimo njihovega trplenja. Še bolečino ljudi prezremo.
Hvala ti za odziv, Rajko
In lepo sončno nedeljo.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!