KAPLJANJE
v noč me potegneš
z zvokom kapljanja
ki počasi cefra
podlogo mojega plašča
tvoje črke so surove
zataknjene na kavlje
iz njih curlja kri
na zmečkano rjuho
čez razmetane predsodke
spotikaš vsakdan
v katerega se zdaj
zaletavava skupaj
naježim se
ko mi greš
z roko čez čelo
Kako ubežati? Morda le za hip - v (to) pesem? Ker se tudi skozi pesem ni mogoče izogniti vrnitve nelagodja že iz dotika samega. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
