V Grapi je vas,

tam bil je moj dom,

pozabila nikoli

jaz ga ne bom.

Hiša preprosta

ob klancu je stala,

z očetom in materjo

sem v njej stanovala.

Pomembna nadvse

bila naša je štala,

ob njej zajci, kokoši,

v njej teliček in krava.

Do hiše vodili

le strmi so klanci,

ni bilo ceste,

po njih hodili so znanci.

Gozdovi in travniki

bili so v grivi,

stari oče in mati

nenehno na njivi.

Kmečka izba imela

v kotu je peč,

na njej smo se greli

prede zvečer šli smo leč.

Po hiši je škripalo,

so bili podi leseni,

štejnge in žlaki

precej zatemnjeni.

Po hramih in kaštu

sem stikala rada,

tam bil svet je čaroben,

jaz deklica mlada...

O, dobro srce

sta imela oče in mati,

ljubezen do vnukinje -

to bili zlati so časi.

tolminka