Sami obrazi se mi smejijo

zloba se vidi v njihovih očeh

vem

 da mi vse slabo na svetu želijo

da žalost ubija v prihodnjih me dneh

Zakaj so kruti

 zakaj so hudobni

vem

 da izvedela nikoli ne bom

mogoče jih moje veselje moti

mogoče jih moti moj topli dom

Pretrgajo vsako mi lepo pot

pred njimi vse rože ovenijo

ker imajo kamen namesto srca

zato si mojo nesrečo želijo

Pa nekdo mogočni nad mano bdi

in ne dovoli jim

 da mi življenje grenijo

z vsakim dnem jih odganja od mene

ker me ranit želijo

Kamen v srcih se jim drobi

pošilja jim srečo in malo smeha

da bi spoznali dobroto in nežnost

in da živeli bi brez greha

Pa vseeno bežim vse dneve od njih

bojim se krutega maščevanja

trpim

 ko gledam zlobne oči

bojim se lažnega zapeljevanja

Šla bom rajši daleč od njih

da jih več videla nikdar ne bom

nočem da vidijo moje solzne oči

ko se v daljavi zasliši grom

Pride vihar in vse odnese

zlobo in njihov grenki nasmeh

odnese tudi moje trpljenje

ki me spremlja v pustih dneh

Takrat se pojaviš ti ob meni

tvoja me radost popolno omami

da zopet srečo spoznam ob tebi

ki z jutrom me vsakim novim predrami

Milena