Pogrebci na domači veselici
Let lastovic je kot premik kukal
na vratih, ki zapirajo poglede,
so kot ključavnica tja v skrit predal,
kjer nam neznane stvarjenja besede
ležijo v ustih božjih, nespoznani sili,
obrača jezik jih, ki je spočel
ta svet razkošja, za otoček mili,
kjer bi brezskrbno človek naj živel,
a kaj razkošje je, kaj raj, kaj sreča,
s svobodno voljo si izbira sam,
dodaja tja, ker je že polna vreča,
preteč, če vse ne lega mu k nogam.
Nevedni prah, razsut v uničen vrt,
že dolgo plete svoj mrtvaški prt.
Poslano:
11. 09. 2023 ob 15:22
Spremenjeno:
11. 09. 2023 ob 15:23
Ja, to ste poeti! Izjemo! Lepo, mirno popoldne v senci ti privoščim! Majda
a kaj razkošje je, kaj raj, kaj sreča,
s svobodno voljo si izbira sam,
dodaja tja, ker je že polna vreča,
preteč, če vse ne lega mu k nogam.
Če bi ljudje vedeli kdo so, bi vsak pogreb bil veselica.
izgleda, da drugače ne gre. nevedni prah ..., brez zgodovinskega spomina. ko bo padlo zadnje drevo v amazoniji in se poruši atlantski tok, bomo pred hišami pač imeli parkirane čolne namesto avtomobilov. ne bo več treba v benetke ...
lp, m
svit, svit, zakaj potem sploh rojevati otroke. ace of spades.
sem kaj več kot nič?
prdec vere,
ki jo prva slana pomori.
lp, m
miko, v obtoku je 60 milijard duš, razvijamo se 18,5 milijonov let. Nekaj civilizacij je že šlo falit. Kdor ve ima razlog za veselje, kdor ne, pa mora biti malo zaskrbljen, sicer se človek ne bi trudil. Trpljenje je najboljše gonilo, ni pa ravno prijetno...
ne bi se vtikal v tvoje podatke, ampak kako naj človek spozna univerzalno ljubezen v tem oceanu idolatrije, v nenehni gonji za kruhom(jahto?), do konca presekan na subjekt in objekt, itn itn.
kdo umiva svojim učencem noge in zakaj. vihti meč in se podi s konjem naokrog?
hodi v indijo po sejtan?
naj se zgodi nemogoče. tudi jaz samo upam in bežim ko vdari strela z jasnega itn.
ta, ki je umrl, naj bi umrl še enkrat in še enkrat..., potem smrt ni smrt in je svašta, kar tudi je. vse drugo se spomniš sam.
lp, m
Mi smo božji sinovi in hčere ( v nastajanju), torej je vse v naših rokah, kdaj pa se kdo zmiga je pač njegova zadeva.
tu je še kar lahko migat, nekje pa gre glavca preč. pustiva to. držimo se te svobode veroizpovedi, čeprav se v vse nenehno priliva strup.
srečal sem mladeniča, ki me je sovražil iz dna duše a priori?, in ni sprejel ponujene roke v pozdrav, čeprav sem mu jo ponudil kot starejši in nekakšen domorodec.
vojna je in za mobilizacijo se uporabljajo vsa sredstva. srečno svit.
lp
Draga Majda, hvala.
lp
pi
miko in Svit, hvala vama za zanimive komentarje
lp
pi
Bravo. Kako vseprisotno temo pokriva ta sonet, je razvidno iz komentarjev!
Mojstrica, radi te beremo!
Lp, Lidija
Hvala Lidija, v čast mi je in v veselje :)
lp
pi
Irena, razkošje je brati ta sonet. Čestitam in lepo pozdravljam, Caki
Komentiranje je zaprto!
