O smrti ne govorimo.
Smrti se bojimo.
Smrt je konec življenja,
konec ali začetek trpljenja.
Kakor za koga,
vsekakor nikogar ne uboga.
Pojavi se brez opozorila,
da spet dušo okrasijo krila.
Ampak smrt je del procesa,
na zemlji pričakujemo nebesa.
A o ljudeh lepo govorimo,
šele po tem, ko jih preživimo,
ko na njihovem grobu stojimo.
Prej ni časa za lepe besede,
samo za ljubosumne poglede.
Čas je samo za tekmovanja,
skozi zavist življenja potovanja.
Kdo ima več denarja,
kdo koga bolj zanemarja.
Jaz pa si samo želim,
da vere vase ne zgubim.
Da se nikoli ne igram,
ko ti rečem rada te imam.
Tukaj zdaj, ko sem še živa,
ne šele potem,
ko ti na grobu zrasla bo kopriva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!