V odgovor mi podajo kvadrat,
v katerega naj bi se strpala.
Majhnost očitno sovpada z njimi.
Mesec dni obračam okvir večnosti,
poln referenc.
Ko sem končno znotraj utesnjujočih meja,
si zaželijo inovativnosti.
Podam jo.
Sedaj, zunaj kvadrata,
sem brez referenc in okvira.
Nadiham se mimobežnosti.
Zasmili se mi sam okvir,
poln simptomov,
le ovitih v znanje.
Pesem me je nagovorila; morda sem tudi sam v nekem kvadratku, ali pa jih postavljam, morda se (z njimi) celo poosebljam ..., kar me kar malo zmrazi. Čestitke!
Milan Ž.
Pozdravljen, Milan,
dokler kvadratek ne vsrka posameznika vase, je ta le okvir.
Ko se ti v njem gibljejo, postane struktura, polna pomenov. Ko ta identiteta začne dušiti, je bolje, za lastni mir, reči strukturi zbogom. Ta postaja moja priljubljena beseda, out pa najljubša parcela.
Lep pozdrav,
Tina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!