DRAGI ZAKUONCI!

Kaljesa se sučeje,

cajti se mejneje,

lbjezn pa j' na rječ,

k' zmjeram astane

k' ih na zajame.

Tu uos je dans usih sorta:

Ad tejstih k' ste še luojtre

pad aknje pastoulal,

da tejsth, k' ste ččje

kar dama pačakál.

Če mala pamislete -

usak ih jma spomine

na tiste ruožnate dni,

k' ste adn druojmu radi

na duša pihal,

'n na usih sorta načine

se prkupuál.

Puobi sa prabli:

"Kaj rad te jst jmm,

de b' te kar pušnu,

kaj si ti ljepa,

de b' te kar gljedou,

daj si ti slatka,

de b' te kar snjedu."

Ččje gar u aknah

sa nimr majale

'n kúmi čakale, de pride;

de njene ači

ga buoda spjet vidle...

Če ga ni bluo sa szje

u patuokih tačile.

Ja kuste je bluo

prd petdesetmi, prd duajstmi

al' pa prd desetmi...

Patle se je zgadila,

kar se je magla:

Lejdih stan sta zapstíla,

u zakuon sta stapila,

sta sajne zapstila,

se use je umerila.

Ljeta sa tekle,

skp sta astala,

'n žibga astala!

Kr' pa ni ljet', pa desetih

se slike prmejneje,

marskuod prou na glaua

radjé se abrneje.

Se bjeste,

je ni abedne patrjebe,

de b' uom razlagal pasjébe.

Taprbe te z ruožmi

usa vesela prčaka,

čez 'n cajt te žje z metla -

če ni ura ta praua

na partonu prčaka.

Ta prbe si piška,

si mucca, si miška,

hmal pa žuali na hit' astarije,

se sliši skuz akna

ad krabe da kure.

Ja, pa par ljetih

se dažívi ush sorta.

Če muož reče črna,

reče žena de j' bjela,

če muož reče bjela,

tŕdi ana de j' črna.

Ma je taka resnica,

de adn brz drujga

useglih bit' na muorta.

Use uom pahuale,

de ste zdržal,

še, duga, da kanca

de skp bi prstal!

(Nagovor je bil napisan za srečanje

zakoncev jubilantov.)

tolminka