Hodi ko gazela brez platfusa
skoz savane iz betona, šusa
mojega razpoloženja vredna,
sladkih čarov sama čokolada,
dostojanstvena, dostojnega duhá
in dúha, v zimzelenosti dosledna,
v ravnovesju zibanja vseh polovic,
vestalka izginljivega ozona.

Ona, ki to zmore in to rada,
da se vije cesta v raj iz vic,
da je ta svet oaza eldorada,
kadar pada vnic.

Matroz