DARILO ČASA
Zlata svetloba žarkov
osvetljuje srebrno tančico meglice.
Kapljice bisernega pregrinjala
odsevajo mavrične odtenke jutra.
Umivam svojo dušo v kapljicah rose,
ki polzijo skozi večnost časa.
Sem samo travnata bilka.
Drobna, nežna, nepomembna,
upogljiva, trdoživa, neuničljiva.
Sem kapljica, napajam, umivam,
se razdajam žarkom, ki me pretakajo v oblake.
Sem utrip vetra, nevidna sila neba in zemlje.
Sem kamen, močan, trden, kljubujem
počim, se zdrobim, podležem.
Sem drevo, povezujem, vzdržujem,
diham, premagujemo, varujem,
se zlomim, hranim.
Sem sonce, se razdajam, svetim, grejem,
žgem za vse enako.
Sem človek ... črpam, izkoriščam, jemljem,
zahtevam samo zase.
Jutranje meglice se dvignejo med oblake.
Rosa napoji zemljo.
Dan znova obrača zemljo proti večeru.
Darilo časa nam na razpolago,
do zadnjega diha.
Oj Olga,
Ogrnjena s človeško kožo,
po vzoru angelov živiš.
Kontrast narave in človeka
lepo si ponazorila.
Le malenkost ..... bisernega pregrinjala popravi.
do jutri ko nasuješ nam novega navdiha
lep pozdrav Rajko
Hvala za
"Darilo časa nam na razpolago,
do zadnjega diha."
LpM
Hvala za branje
Samo poskrbeti, da nam bo v njem lepo. To je vse kar je naša naloga.
Zato tudi ti uživaj v njem.
Lp. Olga
Olga, lepa sozvočna harmonija z naravo. V prvem verzu, najbrz žArkov... Lp, Caki
Tudi tebi hvala Caki.
Če nisem stokrat prebrala pred objavo. Pa nikoli videla napake.
Ja, narava je vedno moj navdih
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 05. 09. 2023 ob 12:46
- Prebrano 255 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.3