Pred mano so se vile poti

s pustim peskom vse obdane

po njih drobili so se koraki moji

in odprte so bile vse rane

Obstala sem na razpotju

na katero pot bi naj stopila

da bi rane se zacelile

po kateri naj korake bi drobila

Nisem znala izbrati prave poti

stopila sem na prvo s soncem obsijano

mislila sem

da je prava

a zadala mi je novo rano

Spoznala sem

da kriv spomin je nate

ki odpira mi zadane rane

da živim z vsakim dnem le zate

Pa sem prenehala jokati

in prositi boga za srečo

ker kriva sem le jaz

za dodeljeno mi nesrečo

Ker sem brezglavo te ljubila

in zate molila vse dni

si solze brisala na licu svojem

dokler se znova ne zdani

Potem končno sem spoznala

da brez tebe bom ostala

sprijaznila sem se z odhodom tvojim

zato sem novo pot izbrala

Vodila me bo na travnike zelene

kjer cvetice bodo se smejale

in kjer ptice bodo pele mi v pozdrav

in nobene rane ne bodo mi zadale

Pozabila za vedno bom na tebe

iskala bom še dalje nove poti

barvite rože in prelepe ptice

od poznega večera dokler se ne zdani

In srce moje bo postalo srečno

ne bo več solz na licu mojem

vse dni krasil ga bo nasmeh

ki ga iskala bom na licu tvojem

Milena