STRAH
Včasih potlačimo, skrijemo,
odmaknemo od oči, zavijemo,
kar nas boli in česar se bojimo.
Kot da ne obstaja, odslovimo.
A če strahu ne vidijo oči,
to še ne pomeni da ga ni.
Grize v srce,
kot v možganih zaprta osa,
kot koščeva kosa,
povzoča bolečino,
neskončno tišino.
Dokler strahu ne osvetlimo,
se zaman z neznanim borimo.
Soočenje s strahovi nas osvobaja,
ker zdaj vemo, da obstaja.
Spoznamo, kako nas zavaja.
Vemo kje se skriva,
kaj vse v njem prebiva.
Strahovi so dokler jih ne spoznamo,
dokler se z njimi ne poigramo.
Ko nimajo več skrite vsebine,
strah preprosto izgine.
Nima nad nami moči,
ker ga preprosto več ni.
Hvala, Mateja.
Občutki so včasih res taki.
Hvala za branje.
Lp. Olga
sem dolgo upal in se bal
dokler ni rekla pridem, prav,
potem sem pravi strah spoznal.
lp
Ojoj. Bom raje ostala tukaj za ekranom, da ne bom preveč strašila.
Hvala za prisrčen komentar Miko.
Lp. Olga
pa res je, če se še spomniš, koliko strrahu spremlja pravo ljubezen, oz. zaljubljenost. potem šele eksistencialni strah, pa strah pred strahom, pa čisti strah, pa prestrašeni prestrašenec ...
lp, m
Uh ja. Strahov je res veliko imaš prav.
Lp. Olga
Malo strahu je dobro za pogum, preveč strahu pa nam lahko spelje razum.
No, včasih nas ovira, včasih pa ščiti.
Čim manj prvega
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 01. 09. 2023 ob 18:40
- Prebrano 191 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 44.49
- Število ocen: 2