Odpiram predale, 

skripajoče se upirajo pogledu.

Zaprte skrivnosti ječijo.

Skozi špranje trepetaje vonjam

zatohlost spominov,

ki jih je prekril čas pozabe.

Albumi s slikami, nemo strmijo

izza zavese preperelega papirja.

Odkrivam podobe, 

ki s krili brezskrbnosti

rišejo pravljice mojega otroštva.

Prvi aprilski, sončni žarki 

so pogreli sobotni dan 

in jaz sem nosila

ogromno košaro k blagoslovu.

Ne, ni bilo težko,

ker mi je mati dovolila prvič obleči

živo rumeno krilce,

nad belimi dokolenkami,

v lakastih čeveljcih.

Zelena preproga me je povabila.

Plesala sem, rumena kraljična,

s spletičnami trobenticami

in regratovo krono na glavi.

Srečna, razigrana, svobodna.

Rezek zvok petrga idilo.

Mamina klofuta, košara,  blagoslov!!?

Ne!

Samo bergla mi je padla iz rok.

olgasem