koliko se počutiš sam
ko si daleč stran od tistega prsnega koša
ki ti je še včeraj obljubljal dihanje
mogoče kot klošar na vogalu pri lekarni
ki pogleda globoko iz kozarca
ko te spet prosi za drobiž
ali pa kolikor dolgo traja dan bolnemu
ki iz postelje odšteva minute
do zadnjega obiska novega jutra
ne verjemi rebrom
pod katerimi ne valuješ
ko so daleč stran
urednik
Poslano:
31. 08. 2023 ob 16:25
Spremenjeno:
31. 08. 2023 ob 16:27
Odlične slike, ki bralca prevzamejo ... Čestitke!
Prav to pa me je navdalo z mislijo, da te izzovem, da si drzneš še več! Tako, kot celota seže v bralca, te namreč izzivam, da si dovoliš več, da čutenja ne ponazarjaš le v primerjavi z beračem in bolnikom, ampak se z vsakim povsem poistovetiš, ga prevzameš, pesniški subjekt postane berač, postane bolnik; beračiš - šteješ (kovance); šteješ - beračiš (čas) ... Pa, kaj, če se bralec izgubi ali podvomi! - saj je že v naslovu (in na koncu) dvom!. To moč poezije je potrebno izkoristiti do brezmejnosti, do brezmejne (pre)drznosti! Morda že v tej - ali pa v naslednji - pesmi.
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!