
med travami
iz prstí kalim
da bi znala včesati veter v pramene nevest
med cvetlične venčke ki se ne končajo
le ovenijo
in dišijo
po drhteči sapi iskanja
poleglega v poljub
in ko porastem
s konico pripnem trepet iz pozabe
v živost
na jeseni
ki so jo prilepile nase utišane strune prepletenih pecljev
Jesenska šepetanja so polna zrelosti, so nekaj več. Za vsakega, ki ve in hoče!
Premikanje skozi letne čase, ki sozvanjajo z obdobji življenja ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!