Romanje
Potem
greš do visokih stolpov.
Šteješ stopnice,
miže,
le skožo na podplatih,
obrnjeno navznoter.
Še daleč je nebo.
Potem umolkneš.
Ker so umolknili odmevi.
Spreletijo te ptice
in strah.
Sčasoma,
sčasoma bo bolje.
Ko se sestavijo vse skrivnosti.
Ko se resnica
poleže
v prozorno,
rahlo
snov milosti.
mukotrpno je po teh stopnicah med praznimi besedami metafizike.
v trenutku uvida pa nas izpolni nekakšna milost in besede dobijo pomen.
kdor ne roma ni slovenc ...
lp, m
Svit,
res je...včasih romantičen, včasih do obisti boleč...a vedno tak, da te dan za dnem vabi k branju...
:) Lep dan,
Majda
Miko...
romati zase...za druge...
Za koga hodiš? ...sprašuje modrec.. ( imena žal ne vem).
Na milostna romanja :)
Majda
KO resnico opazujemo s časovnim razmikom, postane milost. Uvid. (Će resnica kot taka sploh obstaja. Milost - ta pa obstaja, v vseh mogočih pojavnih oblikah). Romanje, pomikanje od ene točke do druge in tako v nedogled je - milost sama.
Pesem, ki je vrelo uvidov ...
LP, Lidija
Hvala, Lidija!
Tudi tak komentar je milost, nov uvid...
Lepo bodi.
:) Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 29. 08. 2023 ob 09:29
- Prebrano 347 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.45
- Število ocen: 10