Prav vsaka noč zbudi se v jutro dneva,

ki v kapljah rose se razliva, 

ničesar še meglica ne razkriva.

A kakšno bo, še ptica ne prepeva.

Ko rojstvo dneva se v gozdičku skriva

in sonce tam za goro še okleva,

že v žarkih cvet lepoto razodeva.

Še sova dan počaka, da zasniva.

Zato jaz v jutro nasmejano vstopim.

Ker res želim si sladke vse objeme,

 kar v postelji si dobro voljo vklopim.

Zakaj nosila s sabo bi probleme,

iz stresa vedno in povsod izstopim.

za srečo mojo tukaj ni dileme.

In ni se veste, svet ustavil z mano,

se brez težav je vse nadaljevalo,

telo na posteljo me prikovalo.

Brez krame um, srce je nasmejano.

olgasem