EDINA PESEM
Pomislim, da zdaj ne utegnem
napisati pesmi. V pečici se bo
vsak hip uresničilo kosilo. Ali pa
se bo zažgalo. In poleg tega …
In poleg tega je pesem že tu,
nemirno se polega čez utrujene
živčne prenašalce, prinaša slike,
stekleno zelene in brezbarvne podobe
vegaste sobe z razpokanim opažem
in drobno dušo, ki sedi v kotu.
Sedi in se oklepa. Pesem ne pove,
česa. Opaž kot da rase čez njo,
udrta v bohkov kot da sploh ni
zares tam. Pesem je akril, ki je
padel v morje, in morje nima
spomina, dementno in zadovoljno
liže spoznanja z obal podzavesti.
V kuhinji piska protipožarni alarm
in to je v tem trenutku edina pesem.
zelo dobro. jedi so že narejene, samo prismodimo jih lahko. resno in duhovito hkrati.
lp, m
Tudi če je edina - tekne!
Lepo, da si se spomnila, da obstajajo taki, ki te radi berejo, Aleksandra!
LpM
Ujeta med akcijo in ždenje, med vročino pečice in hlad oceana ... všeč mi je, kako pišeš o pesmi, a hkrati podaš toliko misli, preobraženih v snovnost, čestitke,
lp, Ana
Hvala vsem! <3>
Pesmi zdaj pripljuskajo redkeje kot nekoč, a vsako, ki se mi zdi tega vredna, z veseljem podelim z vami, moja draga pesemsijska družina!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 14. 04. 2023 ob 03:15
- Prebrano 387 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.01
- Število ocen: 11