Tiščanje v centru, zgubljenost v sredini,
vsak dih, nekaj težji kot preteklost,
ne znajdem se več v razumu, begam v živčnosti,
pretekli dogodki mi kažejo stran drugo,
katere ognil sem se z veliko nogo,
sedaj le pričakujem odločitev strogo,
me strah je pred to nalogo,
lahko, da je nebi zmogel,
čeprav sem vse do sedaj uspel,
prihaja nova lekcija, a te še nisem vesel.

Le redko se bojim novega znanja,
a vedno takrat, ko ni izbira tega moja,
čustva so nujno zlo, čustva so nujna,
čutiti jih moraš in znjimi živeti,
čeprav jih ne znaš prevzeti,
ne za njih skrbeti, pusti doživeti,
kot vedno bo na koncu novega kaj,
nekaj ega bo na koncu manj,
manj bo neznanja, več bo spoznanja,
sebe in miru, sebe zdaj in tu.

Roko