Hodim po trati in trgam cvetice

preteklost zgubljena me silno boli

ne vem če bo sonce mi dušo ogrelo

nikdar več ne bodo svetle noči

Tudi če sonce bo zlato sijalo

v duši bo moji tema bila

ker je usoda od mene te vzela

da moja je sreča za vedno zašla

Vem

da te moje solze bolijo

zato se vračaš k meni v objem

čvrsto pritiskaš na prsi me svoje

želiš

 da ostanem večno v njem

A neka nesreča je stopila med naju

ne pusti

 da bi skupaj srečna bila

me hoče odtrgat za vedno od tebe

hoče

 da bi od tebe odšla

Borim se z vsem bitjem in dušo svojo

da ostanem v toplini tvoj'ga srca

a kruta usoda je pot zatemnila

in tvoje srce me več ne pozna

Ne vidiš več solz na mojem obrazu

in smeha si moj'ga več ne želiš

kličeš raje k sebi pozabo

raje v plamenu silnem goriš

Me puščaš samo na pusti cesti

kjer ni začetka in konca ne

kjer se izgubljam sredi trpljenja

ker moje srce te ljubiti ne sme

Milena