Sploh ne dvoumno se opazujem,

suhotno zavračam zunanjost,

sili me na bruhanje, resnica,

stekajoča se s svetovnih stranišč.

Zanesenjaško čelo malo izdaja,

zunanjih vtisov s pomenom pa ni,

zahrbtno vrta v glavo, steklina,

zahtevajoča zob za zob.

Sploh  gre samo še ležati,

sprejemati dokaze da me ni,

zvaja me na bruhanje, ponaredek,

zel starajočih se bleščic.

Zanesenjaško čelo šviga v prazno,

znova in znova veriži uvid,

sile pa se trošijo, v čakanju,

samotno sivijo zazibane v sen. 

Damjan Perme - Vens