HLADEN SEM KOT SNEG SREDI POLETJA
Moder avto se z
veliko hitrostjo zaleti
v nevidno steno in prevrne.
Ko žagam zamrzla polena
župnik predlaga da bi
pokojna nagovoril
na pogrebu.
Ne poznam ju, zakaj le?
Zbujen odgovorim:
Mrtvi živijo,
živi umro.
Odlično, Svit!
Lp, Katica
to leži v nekem nevidnem polju, ta univerzalni jaz. eksistencializem, da sem od rojstva do smrti, je lažji (s svojo težo), od uvida, da zvon meni zvoni.
lp, Svit,
m.
OJ, miko, tokrat sem sanjsko sliko upesnil, saj nakazuje moja prizadevanja za "nenavezanost."
Hvala za dotik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
- 25. 08. 2023 ob 19:56
- Prebrano 210 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 91.19
- Število ocen: 6