visim z vrvic
lahko se bi igrala prstno igro
a manjka dvoje dlani
lahko se grem obešenca
nihče me ne bo snel
ker ni rok, niti ene
le prst
uperjen v zakrknjeno srce
popisano z mnogimi imeni
brez mojega
morda mi je ime nihče
mehka senca pod vrvohodci
vidna do zoglenitve od želje
da bi bilo tudi pod menoj naročje
če padem
če preutrujena ne zmorem
vleči nebo v oči
podlagati pernic
brez ene same
zame
odrežem prst
ki suva v prsi
in grem na velik sladoled
vanilijev z jagodnim prelivom
Hvala, dragi Svit, ker vidiš.
lp
pi
Irena, zelo razgibano od ukljenjenosti do hotenja nežnega naročja. Sladoled pa Itak. Lp, Caki
potem ti pa še to ukinejo, ker maš sladkorno.
lp, m
Kako neizprosno izražena bolečina, a hkrati tudi moč, da "gremo naprej"!
Ni dlani, ni naročja, le prst, ki kaže in ubija, počasi in brez usmiljenja, Dokler ne rečeš dovolj.
Bravo, greva na sladoled. Tudi meni sta všeč oba okusa.
Lp. Olga
Pogum - odrezati! To, ja!
Čestitke za pesem o tem, kako je samoosvobajanje težko in preprosto obenem!
LpL
Hvala, Caki, za lep komentar.
lp
pi
miko :)
potelj pa samo med drevesa, tudi to je dovolj
lp
pi
Nada, kot zmeraj ponujaš esenco.
Hvala ti
lp
pi
Olgasem, greva :)
včsih je treba po svoje
hvala
lp
pi
Najlepša hvala, Lidija.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!