
Nimam volje – da vstanem izpod odeje;
Nimam želje – da se spravim pod zelene veje;
Nimam veselja – da pogledam oblake;
Nimam psa – da bi zunaj nabiral korake;
Sem človek,
ki se rad veliko premika,
a sedaj kar nekako
stojim na robu nečesa
in čakam.
Nekoga.
Da me popelje.
... Naprej.
Imam izgovor – da ostanem pokrit;
Imam izgovor – da se ven ne premaknem;
Imam izgovor – na vsak vaš pozitiven odgovor;
Imam izgovor – da sedim in se ne premaknem.
Čutim,
da se rob prepada kruši,
a kar stojim
in čakam.
Kaj pa vem,
mogoče globoko v sebi
pričakujem,
da me padec v tisto luknjo
navduši.
Ne premikam se več;
živim
a sem vedno bolj
mrtev v duši.
Melanholična pesem. Le kaj te je tako potrlo? Vseeno zelo lepo izraženi tvoji občutki.
Lp
MILENA
Hvala za pesem. Pošiljam sočuten veter pod peruti za navdihujoč prelet.
LpM
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!