Noč se je rodila iz večera.

Nežno s temnimi lasmi pokrila

zemljo, da zasniva.

Zvezdo vsako poljubila, 

da se je žareča prebudila,

v tiho noč, kot GPS je zasvetila,

da nobena duša ne bi se zgubila.

Tudi moja misel pluje,

le v spominu se raduje.

A zato pač ne žalujem,

nič ne obupujem.

V sebi našla vir sem energije,

nihče več mi je ne skrije.

V času, ki mi je na zemlji dan,

našla v sebi sem pristan.

Sprejmem vse za dobro,

tudi če je videti mogoče zlobno.

A so me okoliščine naučile,

da tegobe vedno srečo so rodile,

zato v obilju si privoščim,

kar slabo je zloščim.

Tudi tebi isto voščim.

Naj te spanec več ne išče.

Čim prej tvojo glavo naj obišče.

V noč skrbi se odselijo,

lepe misli v sanje potopijo

in do jutra spijo.

Tik pred jutrom v srček sporočijo,

da z ljubeznijo te prebudijo,

dan z veseljem popestrijo.

olgasem