mesečina
staram se
na poti v čas brez časa
ne vem ali so se tam ustavile ure
izbrisali spomini
misli
kot ugaslo sonce
nikdar več ne bom sijal
morda bom po volji neba
padal kot deževja
in kot voda oživel v tvojih sončnicah
takrat porečem
zdaj vem
smrt je le privid večnega življenja
urejam stvari
pravzaprav
nikomur ne zapuščam ničesar
le kar je mesečine v meni
naj ostane
in poljubi kdaj pa kdaj
tiste vrtnice na vrtu
tiso ki se tako visoko nosi
lovor in limono
pod modrim nebom sna
Odlične prispodobe, čudovita pesem
Vsi smo del vesolja, energija duše, ki trenutno je oblečena v človeško kožo.
Lp. Olga
me veseli, Olga.
lep pozdrav,
m.
zdaj vem
smrt je le privid večnega življenja
Dobre misli, Miko… ''le kar je mesečine v meni, naj ostane''. Slažem se s tobom, budi svoj.
Lp, Katica
hvala, draga Katica.
lep pozdrav,
m.
Mesečina, tisa, lovor in limona. Skladno! Lp, Caki
pozdrav, Caki. kot bi vrt naj bil.
lp, m
Skozi zgodovino človeštva se lahko razbere, da odgovori niso nikoli dokončni. Tudi za posameznika to velja. Čestitke!
Milan Ž.
Čestitke, k tej čudoviti pesmi, ki se me je močno dotaknila, spoštovani Miko.
Bravoooo!
Lp, Marija
Milan, Marija, hvala za pozornost in lepe besede.
pozdrav,
m.
Miko, "Mesečina" me je nagovorila; od prve do zadnje misli se je prelila tudi k meni.
Iskrene čestitke k izpostavljeni pesmi, ki ostaja z nami, tvojimi zvestimi bralci!
Lp
koni
lepa hvala, koni, za tako lep komentar.
pozdrav,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 22. 08. 2023 ob 00:01
- Prebrano 426 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 276.96
- Število ocen: 15