O, zmešnjava v moji budnosti in v očeh noči na mojem licu.

Prehitel si me na robu bolečine!

Položil si dlan na moj utrip in me prosil, naj posrkam zrak s

svoje kave. Učitelj, kako si sramežljiv, kako si čudovit!

Bil sem presenečen o tebi, o prelivanju mojega telesa med

mojimi nohti, o vetru, ki me je nosil z juga na sever, o besedah,

ki se sušijo na mojih ustnicah in o toku mojega telesa kakor vode

med tvojimi rokami.

Moja ljubezen, moje hrepenenje, moja želja in moj instinkt,

ali si fitrah ali blagoslov na moji postelji?

Kako bi želel tvoje roke dohiteti, kako bi želel, da mi

prinesejo večer, da zavese padejo čez moj dan in, da se kot duh

razvlečem med tabo in tvojimi očmi, kot praznina moje ekstaze

in plameni šepeta moje stare strasti.

Kako zelo te želim, kot žensko, ki je spremenila moje poteze obraza

in z jezikom napisala ekstazo v moje življenje.

In vso svoje orožje je vložila v mojo razdraženost, živel sem v

najboljšem času svojega življenja.

Še bolj te ljubim, če pojem, ljubim te bolj, kot bi si kdajkoli želel.

Ljubim te tem bolj, čim starejši postajam, ko v nočeh molim

v svoji samoti.

In ti si mi tako blizu.

DragoM