Zgodi se spontano,
povsem nepričakovano.
Občutek skrčen v telesni odziv.
Med branjem poezije
naletim na stih, ki »mi sede«.
V pogovoru z neznanko
prepoznam, da govori moj jezik.
Srečam objokane oči
in začutim solze v svojih.
Srce mi pošilja signale,
da prepoznam ljudi iz
svojega dušnega plemena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mateja Vrhovc Mestnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!