dihaš isto krajino kakor oblaki
le da jo včasih
razgradiš
in shraniš njen preostanek
pod jezikom
da boš sredi zime
ko je bo zmanjkovalo tudi že za sence
sebi in drugim zgradil
novo
brez robov ter z vsemi pripadajočimi svetlinami vred
Lidija,
hvala za pozorno branje, škratek odpravljen.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!