Kava, neskončni izvir užitka in energije, skriva v sebi več kot le toplino in aromo. V njeni temni tekočini se odražajo trenutki, ki pripovedujejo zgodbe. Ko z roko objamem skodelico in vdihnem njen vonj, se odprejo vrata v svet domišljije. Kot čarobni eliksir, kava v meni prebudi utrujeno dušo. Prve požirke srkam s previdnostjo, kot bi okušal življenje samo. Njena grenkoba me prebuja, me opogumlja, da se spopadam s izzivi, ki mi jih prinaša nov dan. V njeni vroči tekočini se skrivajo trenutki molka, ki dajejo prostor za refleksijo. Med požirki, kot trenutki tišine, slišim notranji glas, ki me vodi skozi misli. Tako kot kava prehaja skozi moje žile, tako se besede prelivajo po moji duši. Občutim, kako se mi ideje prebujajo in plešejo po možganih, kot pridušen ritem v oddaljeni kavarni. V tem zlitju okusa in misli, kava postane vir navdiha, ki me vabi, da zapišem svoje misli in čustva. Besede se zlagajo kot mozaik, ki razkriva globine moje duše. Kava je tudi prijatelj, ki mi ponuja svoje toplino, ko sem sam. S skodelico v roki, se zavijem v njen objem in si dovolim biti prisoten v trenutku. Skozi njen dotik se sprosti tesnoba in se rojeva občutek miru, kot bi se zlili s tišino sveta. Kava je čarobna pijača, ki ne le prebuja čute, ampak me povezuje s preteklostjo. V njenem okusu začutim spomine na dolge pogovore, ki so se odvijali ob njeni družbi. Skozi čas se je razvila v kulturo in ritual, ki presega meje prostora. Kava je tista, ki mi pomaga prebroditi dolge dni in sestaviti drobce razbitih misli. Njena moč, ki se pretaka skozi moje telo, me napolnjuje s svežo energijo. S kožo, obsijano z vonjem kave, postanem jaz, odločen in buden. Kava je več kot le pijača - je zgodba, ki jo pišem vsakič, ko se spogledam s skodelico. Njen vonj, njen okus, njen dotik - vse to so trenutki, ki oživijo v meni iskrice ustvarjalnosti. Kava je moje zatočišče, moje potovanje skozi besede, ki se prelivajo v poetični ples.

Dražan