Potem enkrat
ko se umaknejo deroče vode,
ki so razdejale ptičja gnezda;
ko je očiščeno blato
s tal in sten domovanj,
z dvorišč in cest;
ko si ga vsaj malo

izmiješ iz oči in duše,

se vsepovsod zableščijo
drobci krvavordečega.
Prav posebne niti,
s katerih so spletene
vrvi na brveh;
tkiva s katerimi se gradijo mostovi
od Človeka do Človeka.
V njih je nekaj,
kar je dražje
od vseh dragih kamnov.
Nekaj zaradi česar nisi sam,
tudi ko si sam
in bi si želel biti mrtev.

Človeško srce
čuteče sočloveka.

Z njim v svojih prsih,
pridejo angeli
iz krvi in mesa-
prav takšni kot si ti sam.
Ponudijo ti roko
in ti pomagajo vstati
z nočne more,
ki jo dihaš vase
z odprtimi očmi.

Hovk