zabeleženo je

da sem prvič opažena

na ne strani sveta

z globoko brazgotino nad levo obrvjo

rh negativna

primanjkovalo je ustaljenih skupin

z mize sem vzela

novoodkriti stoprocentni ne

šel je pred mojim prvim predkorakom

se vrinil v prožen korak

in ni obupal nad mano

niti takrat ko sem brezpogojno

kapitulirala pred svojim telesom in dušo

/včasih iz nesmisla kuka kanček smisla/

ko mi je Klimt

pobarval sklepe z zlatimi lističi

sem zanikala

iz navade avtosistema

okuženega z razkrojem

poskušala sem se pogoltniti

z grlom sovraštva

/ni mi uspelo/

na splošno žalost sejalcev okužbe

/sovražiti sebe je zločin proti svetu/

zabeleženo je

da so me dušili močni eho valovi

da so bila moja

stopala prepolna glasovnega trnja

težko je najti energijo

se preobraziti v goloba

/slepiš se da te ne bodo obmetavali s kamenjem/

z velikanskim dihom končno postati bel oblak

dovolj

dovolj oddaljen

/že od nastanka sem preprosto nemogoča/

vidiš me kako se sprehajam po ulici kot tujka

dovolim si amnezijo jezika

hrano za lažje preživetje dneva

/ušesa se ne lomijo

duša se regenerira/

ne boš me našel nagnjene

nad starim pisalnim strojem

iz mojih por bodo vedno padali zapisani atomi

preoblečeni v galaksije kresnic
/pointalistilizem v okvirju neskončnih polj sivke/

zabeležen je dan

ko sem postala nič

medtem ko so me brisali s fino mikrofiber krpico

je iz stalnih nastavitev

izbruhnil upor barv
/ki ga je vodil modrikasti nekdo-nekaj/

zabeležena je ura

epskega svitanja

prepovedujem si

zamenjavo pigmenta oči

načina kako hodim, žvrgolim, se smejem,

dajem lase za uho

iz vidnega polja sem izgubila atlase

jezika ki omrtviči tisto poletno v meni

beri me kakor hočeš

dovolim si preživeti

z neznatnimi spremembami

preveč zastrupljenj je iz korenin

/že od nastanka sem preprosto nemogoča/

Marko Skok - Mezopotamsky