s pesmijo umreš in se rodiš kot metulj
z besedo se izničiš
ko se preobraža v duha
in to so le sledi
ničesar ni da bi se tega oprijel
ko zgorijo črke besede ljubezen
morda ostane res samo še cesta
strahu in poguma
čarovnija pa v ledenem krču
pozdravlja le otroke
veliki misterij starih plemen
onstran nenapisanih meja
pot
lepota
prgišče logike
potem
vera
ali brezup
cvetje brez vonja
če svoje pesmi ne živiš
cvetje brez vonja
če svoje pesmi ne živiš
Lepa misel!
Lep pozdrav, Dejan
zdravo, Dejan. včasih sem po naravi bluzil tudi po več dni in noči. mogoče to pogrešam in nimam prav občutka, da sem živ. mogoče zaprosim za laponsko državljanstvo.
hvala za postanek in razlago pod tvojim sonetom.
lp, m
... miko, koliko resnice se je zateklo v tvoj "pesniški hlebček" ... ;
k lepim mislim lep pozdrav,
Breda
Odlična pesma, miko! Čitajući je neodoljivo me "vukla" da potražim pesmu "Balada" od Princa poezije, besmrtnog Branka Miljkovića. Jer, kako peva B.M. (stih koji se ponavlja u svakoj strofi kao osnovni kredo) "isto je pevati i umirati" čime zaključuje i potvrđuje da je pesma ne samo zabava, no i sam život...krv... patnja... sudbina i prokletsvo. Zato, tvoj poslednji stih odzvanja moćno!
https://balasevic.in.rs/branko-miljkovic-balada-ohridskim-trubadurima-tekst/
lp
Jagoda
pavček jr., je tudi lepo in nenavadno misel podal, z vsako pesmijo me je manj ...
sicer pa kar sem napisal, so imeli zelo v čislih ljudje, ki so živeli v pristnem stiku z naravo, ( nekaj malega sem ravno bral o navaho indijancih), tako da povzemam od njih v rahlo drugačnem kontekstu. naj mi bo odpuščeno.
zdaj pa grem pogledati kaj si nam lepega poslala. hvala.
pozdrav, jagoda,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!