Bi rada pisala o sreči
ljubezni in lepoti
pa svinčnik več po listu ne drsi
srce je prazno
žalostno
ker se predalo je samoti
Nikogar več ob meni ni
objemi vsi so se zgubili
le srce mi tvoje govori
da se lepi dnevi bodo spet vrnili
Verjamem v besede tvoje
saj nisi nikdar mi lagal
a se bojim usode svoje
in strupa da nekdo bi mi zadal
Prišli so dnevi žalostni in pusti
vsak v svojem domu zdaj živi
morda se bomo še kdaj objeli
ta misel me razveseli
Zdaj nisi samo ti odšel
vsi smo se nekje zgubili
bo sončen dan še kdaj prišel
se bomo še ljubili
To vem jaz in tudi ti
vsi s strahom gledamo v nebo
ker neka misel se poraja
nikoli več ne bo lepo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!