Podoživiš spet kdaj tiste trenutke,
ki odšli so, jih ne bo več nazaj,
obžaluješ kdaj nemoči občutke,
ker veš, kar imaš je le tukaj in zdaj?

Kot vsak se kdaj v preteklost zatakneš,
ne dovoliš pustiti si je za seboj,
želiš naprej, a se vedno spodtakneš,
ker poudarjaš spominov večni obstoj.

Kar je bilo, lahko v mislih obujaš,
a doživeti tega več ne moreš nikdar,
in če vedel bi, kaj v bistvu zamujaš,
izgubil bi se nostalgije ves čar.

Sprejmi to kot izvir energije,
ki v tebi budi do življenja strast,
ko začutil boš spet dotik evforije,
ne boš več preteklosti zmedena last.

Vsak dražljaj ima svoj pomen,
je tvojih čustev nezavedna terapija
če ob njem zadrhtiš, je vražje strupen,
da, igra občutkov je razuma loterija.

Martina P