je veter premešal vse temne oblake
med sabo jih sprl kot jezne vojake
povsod se zdaj sliši vodene  korake

grom je kričanje razjarjeni srake

strele v nevihti slikajo spake

na zemlji nastale so blatne odplake
zdaj je povodenj odkrila junake

ko se nevihta na glas razbesni
in zemlja nam vode nič več ne tesni
vsaka je naša najmanjša napaka,
vidna od blizu in še iz zraka

človek je majhen premmajhen in res  brez moči
je od narave odvisen le moli in nemo kleči
prekini vremensko to sago
da končno počistimo svojo nesnago

da voda odteče in veter raspiha

da znova narava svobodno zadiha

olgasem