Hvala za pesem. Prva kitica vse pove.

LpM

Res je, Mateja.

Sem hotela pustiti samo prvo kitico, pa se je kar izlilo iz mene. Očitno je tudi v meni visok vodostaj besed.

Lp. Olga

Še nekaj vejic ...

Pada, hlapi, valovi, se razliva, 

rešuje, odžeja, napaja, zaliva,

hlapi, odnaša, ponikne, izvira,

dolbe, gasi, kaplja vse podira,

žubori, teče, poplavlja in vdira.

Se zbira v luže, jezera in oceane,

teče v potoke, reke in slapove.

Osovražena, ko struga ni več meja.

Je blagoslovljena, ko nas odžeja.

Prekleta, ko se povsod razliva.

Osvežujoča, kadar nas umiva,

Spreminja agregata stanja z odliko, 

v plinasto, tekočo in trdno obliko.

Sredi poletja vse s točo sesuje,

z dežjem zalije 

in s snegom pokrije.

Od zemlje do neba potuje,

nikoli čevljev ne obuje.

V oblake se zavije in skrije,

dokler se na zemljo ne zlije.

Z vetrom pleše v ritmu groma,

na nebu s strelami je osvetljena.

Je Boginja, ki nikogar ne uboga,

ter je hkrati potreba in nadloga.

Mi smo nepomembni dolžniki,

brez nje nas ni več na zemeljski sliki.