Ne moreš verjeti

 da nekdo te ljubi

v tvoj dom in objem se vrača

da te objema

 krasi s poljubi

potem pa odplazi kot kača

Njegove oči

 da nežno te gledajo

čutiš po tebi da hrepenijo

so polne solz

 od sreče bleščijo

potem pa kmalu za vedno zbledijo

Ni jih več k tebi

 ni več objemov

spoznaš

 da vse je laž bila

da nikdar želel ni deliti poljubov

zato je sreča odšla

Zakaj je svojo misel tajil

zakaj ti je srečo poklanjal

če dobro je vedel

 da dolgo bo še

zvonec nesreče odzvanjal

Mar res ne pozna iskrene ljubezni

brez sreče je raje ostal

da ne želi si malo toplote

da bi v mojem objemu zaspal

Ne bom si brisala svojih solza

preveč jih je že preteklo

poslušala bom svoje srce

pozabi

 že zdavnaj je reklo

Milena