lupinasto zavetje
od koder so padla vsa semena
je skrček brazgotin
ko se na mladi jablani lomijo veje
ker ne zmorejo nositi neba
ko se deblo suši vase
in namišljeno dobrost samote
prazna se steguješ v nebo nad sadovnjakom
kjer je ravno toliko sladkosti
kolikor se drevo lahko da soncu
in ne rine v sence
z zakrnele krošnje usipa le listje
v veri da je to dovolj za vsako jesen
Šele ko lupina zgnije, vzorec rastline lahko vzklije. Vsak plod je opremljen s koščico svojega nadaljevanja, čeprav ga pojem...
Vedno znova občudujem prekrasne ideje v pesmi!!
Hvala, dragi Svit in res je.
Danes se vse več semen zavrže v nenadaljevanje. Od presitih. Od ujetih v udobje egoizma.
lp
pi
Zanimivo. Dvakrat sem prebrala naslov, preden sem prebrala pesem. Nato sem prebrala pesem in še tretjič sem šla prebrat naslov. Šele tretjič sem ga prebrala pravilno. V prvih dveh branjih naslova sem videla Izkoriščena.
LpM
Izkoščičena, z njo se je vse začelo, nadaljuje ... Končalo pa ne! Irena, lupina in globina. Dobra, hvala. Lp, Caki.
Draga Nada, tvoj komentar se mi pojavlja in spet izginja, ne vem zakaj.
Vsekakor hvala zanj
in lp
pi
Hvala, Mateja,
Izkoriščena :) ja, nekatere se morda počutijo tudi tako, nekatere so res ....
lp
pi
Je tako, kot praviš, Caki.
Se bojim, da bo vse več lupin brez vsebin ...
Hvala ti in lp
pi
Čestitke k pesmi o izkoščičenosti, ki je lahko prispodoba za naše lastne jalovosti ...
lp, Ana
Ana, najlepša hvala.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!