Ko popiješ še en kozarc
in prisoliš mi drugi udarc,
dovolj imam vsega.
Prekipi mi para v očeh.
Kot lonec ekonom,
raznese me po tleh.
Pobiraš zdaj črepinje,
brišeš krvave si stopinje.
Z pijanimi pogledi,
se skrivaš pred sosedi.
Iščeš sto izgovorov,
kje vse naj bi bila.
»Moja draga, hm,
je na potovanje šla.«
A tega ne poveš,
da nikoli ne izveš,
katero smer sem izbrala.

Rekla sem, da ti bom pisala.
Pozabi.
Vlogo zate,
sem že zdavnaj odigrala.

Silva Langenfus