OBALE
Do vratu stojim v vodi.
Kolpa pljusne vame, se zavrtinči in steče mimo.
Začutim, da pronica vame;
s toplo, nagubano, svetlečo površino,
s hladnejšimi, močnejšimi tokovi,
ki nosijo pasti, temo,
s trdimi kamni in pogrezajočim se muljem,
s svetlečimi ribami,
ki lebdijo med travami.
Prebuja spomine,
ujete v telo;
spira
leta trde kože,
zategnjenosti,
nedorečenosti.
Plasti se topijo,
ena za drugo,
brez hrupa.
Voda me sprehaja;
dotaknem se praživljenja.
Dotaknem se svojih obal sonca.
Letos se me vode še posebej dotikajo, pa vedno ne znam vse ubesediti, včasih pa kaj rata, pozdrave Nada
Super, le tretji verz (Z občutkom.) se mi zdi odveč,
lp, Ana
Spuščen v zrak - z občutkom, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 28. 07. 2023 ob 11:06
- Prebrano 368 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90.4