babica je pred nevihto vrgla na dvorišče prekrižane vile in koso
postregla žulje
po kletvi z neba in odpustku
je sonce polnilo klase kot bogata vdova pušico
veter segel v polja kot očetova noga k zibeli
prst je dišala po znoju dedov
in voda izpod pradavnih plasti stopinj pojila korenine
napolnila grozd
kleti
prgišča
prsa
dedek je ob nedeljah pogledoval
z desne strani cerkvene ladje
k pobeglemu kodru izpod rute
k pramenu svetlobe iz skrivališča lepote
če se je ozrla k njemu
je lebdel
v nebesih
in tako je hodil po nebo
tudi z dežnikom
ki je trajal dlje kot življenje starca
Lepa. Diši po zemlji, življenju in ljubezni. Dežnik na koncu, pa kot pika na i. Čestitke!
Polona
Zelo lepa pesem Irena,
Predvsem so me prevzeli verzi o dedkovem lebdenju v nebesih ♡
Kako romantično!
Čestitke!
Lp, Marija
Kaj vse se zgodi, ko zamiži sonce.
lp, li
Kako resnična, prekrasna pesem od prve do zadnje črke, čestitam, Irena
Lp
Prelepo, prelepo! Lp, Majda.
Dedek je ob nedeljah pogledoval koder ... babičin oz. svoje žene. Seveda! Ljubezen šteje še več v zrelih letih in zori večno. Naj tako ostane. Lepo zapisano. Bravo pi. Irena. Lp Caki
Polona
Marija
Lidija
Majda
Caki
najlepša hvala
ljubezen le ni vsem v pogubo
objem
pi
Prepletenost dvojine je bila v preteklosti morda celo globlja in močnejša, kakor je v teh časih vsemogočega, ko se oziramo v različne zaslone, namesto v prostrano nebo, kjerkoli se že razprostira. Čestitke za to dragoceno upodobitev polnosti časa pred iz-umom čustvene inteligence!
Milan Ž.
Najlepša hvala, Milan.
lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!