Sprašujem se zakaj prejočem
vse dolge dneve in noči
ker mislim
da sem te ranila
zato srce mi zdaj kriči
Tudi
če sem te ranila
in vrnitve nazaj več ni
čutim
da miru ne najdeš
zakaj me to boli
Ne slišim več tvojega glasu
in besed tvojih več zame ni
pa vendar mislim nate
vse dneve in noči
Srce te moje je zgubilo
in vem
da hočeš me nazaj
spominov sto te je oblilo
sprašuješ se
zakaj je veter naju ločil
zakaj
zakaj
Nebo nad nama ni hotelo
da pri meni bi ostal
si mislil
da sem kriva jaz
zato si mi gorje zadal
Zdaj za vedno sva narazen
in srečo drugim sva vrnila
ne gledava se
ne poznava
ljubezen večno sva zgubila
Pustila sva
da sreče ni
in solze so na licu mojem
srečava se samo v sanjah
kjer vidim
obup na licu tvojem
Zakaj se to je vse zgodilo
zakaj sva nehala živeti
da sva vrnila drugim srečo
zdaj morava oba trpeti
A nekaj se je le zgodilo
spomin na naju ostal bo večen
in tudi ti občutiš to
čeprav ne moreš biti srečen
Ostal boš vedno skrit v temi
nekje v srcu ranjen si
želiš pozabiti na naju
priznati nočeš
da boli
Zgubile so se nežnosti
ne bova si roke podala
spomine bova obujala
na srečo
ki sva jo poznala
Vse lepo bova zakopala
skrila pred vsemi na dno srca
se veselila
pela pesmi
čeprav se solza lesketa
Srce bo najino jokalo
mislilo na davne dni
zakaj si šel na pot brez mene
ne veš
kako me to boli
Za vedno od tebe se poslavljam
a ne morem te pozabiti
srce mogoče tvoje čuti
tiho joče in želi si
dneve z mano ponoviti
Čeprav sva žalostna vse dni
po poti prazni dalje greva
za odgovor prosiva boga
zakaj ljubiti se ne smeva
Milena, eno zelo lepo valovanje čustev, hrepenenja, skratka, drži se svinčnika, ker iz tebe poezija kar vre, zdi se, da lahkotno pišeš, brez ustavljanja, rime se kar same usedejo, ja srce narekuje. Vse dobro ti želim, ti nežni makec!
Nikoli ni zares konec ...
To ni pesem zaradi pesmi, ampak iz nuje in čutenja.
Lp, Polona.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!