Moj vzhod
Če me ne bo,
nihče ne bo spraševal.
Besede se bodo skrile pred plesom tančic.
Le zapisana beseda bo ostala,
pela bo svojo žalostinko nad zvoki Chopina.
Takrat boš zaznal,
da moj ples ni bil ples smrti.
Zate sem pobarvanka emocij.
Najraje pa sem črna ali bela.
A ti tega ne moreš vedeti.
Pusti me, da plešem sama,
bosonoga in razkuštrana.
Moj umik bo moj vzhod.
Včasih je mogoče bivati v dvojini le, če lahko kdaj pa kdaj zaplešeš sam ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
- 23. 07. 2023 ob 17:05
- Prebrano 301 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 151.36
- Število ocen: 6