izrastao si i nekim
pristaništima stremiš. pođi
i šuti pitanje zašto se opet roje
zvijezde nad lovorima
pod kojima smo skladali
glazbu za kolijevku.
usni i blago pokucaj na vrata versima rijekē ponornicē.
ne pitaj jesu li više trnovite
ili mirisne ruže penjačice. a da,
umalo da zaboraviš - ne pitaj nikad jesu li mijene vječne.
Mirko, kam in kdaj # tja in zdaj. Lepa.
Všeč mi je. Dotakne se tako nežno, da začutiš, pa ne veš, ali je res, ali se ti je samo zdelo.
Bodi lepo, Polona.
Caki,
Polona,
hvala na vašoj pažnji i lijepim riječima.
lpm
Nikoli ne vprašaj, če so menjave večne ... v tej pesmi so ponovljene, kot v številnih tvojih, a vsakič na drugačen način - čestitke,
lp, Ana
Najljepše hvala, Ana.
Srdačan pozdrav,
mp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!