Pa tudi s teboj ne bi bilo
Ni dovolj plesati z vetrom
v toplem večeru,
z vonjem po soli
in tebi.
S sanjami, prepognjenimi
v majhni pozlačeni torbici,
ki naredi »klok«,
ko jo zaprem s kovinsko zaponko,
ker sem iz nje vzela šminko,
da si naslikam poljub.
Da narišem pot
razočaranju potolčenih strun,
se prelijem v strast ženskega glasu,
z ritmom, položenim v pavze
in v medenico.
Osamljene mačje samice vedo,
kakšna hoja prižiga luči
v očeh robatih mornarjev.
Odpadli objemi se,
kakor mokri mladiči,
stiskajo pod klifi osvojenih obal.
Bolj pijana od saksofonista,
ki je z zavrnitvijo
končal nočno izmeno,
šepetam z bosimi stopali.
Ni dovolj plesati,
če si čisto majhen,
kot ladja, ki se spušča za obzorje.
Kot molčeča porcelanasta figurica,
ki med oseko čaka,
da jo v svojem kljunu odnese galeb
ali neznana tolsta otroška ročica.
Kot prazen ocean,
izgubljen sredi vesolja,
ki ne pozna niti ene besede.
Brez tebe eno življenje ni dovolj.
Lepo te je brati Polona in vesela sem, da je tvoja pesem prvo, kar se mi je to jutro zgodilo.
(*_*)
Lep dan ti želim,
Marija
Hvala, Marija. :) Lep dan ti želim.
Polona
Hvala za pesem, še posebej za
"Da narišem pot
razočaranju potolčenih strun,
se prelijem v strast ženskega glasu,
z ritmom, položenim v pavze
in v medenico."
LpM
Hvala, Mateja, za odziv. Vesela sem ga.
Lp, Polona.
Lepa pesem, ki poboža ušesa.
Lep pozdrav, Dejan
Upanje in hrepenenje (kljub številnim razočaranjem) buhtita iz te pesmi, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
- 22. 07. 2023 ob 00:21
- Prebrano 527 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170.13