Je nekaj, česar ne poznam.
A me ves čas opominja, usmerja.
Nekaj, česar ne znam opisati,
lahko le čutim.
Je plima,
ki se dviguje.
Je hudournik,
ki nepričakovano pridrvi.
Je ledenik,
ki neopazno polzi.
Je vulkan,
ki izbruhne brez opozorila.
Je čas brez kazalcev.
Je budilka brez alarma.
Samo je in vem, da ne mineva.
Jaz se spreminjam.
Od rojstva umiram.
A to ni bolečina,
ni strah,
ni iskanje.
To sem jaz v tem trenutku.
Včeraj sem prišla, jutri grem.
Čutim svojo večnost,
a je ni v tem telesu,
ne v teh možganih
in ne v tem srcu.
Ne bojim se življenja,
ni me strah smrti.
Tu sem in živim
po zakonitostih snovi.
Jaz sem več kot samo materija,
sem več kot ženska,
več kot človek.
Ker vem,
da tisto v meni nima oblike,
nisem raztopina in ne tkanina,
nisem substanca in ne spojina,
nisem beljakovina, niti tekočina.
Vem, da v meni živi,
da me spodbuja
in vznemirja.
Me izziva in blokira.
Sprejmem, kar mi ponuja,
kar doživljam,
ko se rojevam in ko umiram.
Naj živi, naj živi ... DUŠA!!!
LpM
Duša je večna, samo telo je minljivo.
Lp. Olga
Izjemno lepa pesem o bivanju!!
Olga, zelo lepa, morda še lepša brez zadnjih dveh vrstic?
Imaš prav Mateja. Pa še napaka. Hotela sem napisat angelskega ne angleškega. A sem potem kar zbrisala.
Lp. Olga
Tudi mene se je pesem dotaknila. Nekaj malenkosi pa vendarle:
Je nekaj, kar česar ne poznam.
A me ves čas opominja, usmerja.
Nekaj, česar kar ne znam opisati,
lahko le čutim.
Je plima,
ki se dviguje.
Je hudournik,
ki nepričakovano pridrvi.
Je ledenik,
ki neopazno polzi.
Je vulkan,
ki izbruhne brez opozorila.
Je čas brez kazalcev.
Je budilka brez alarma.
Samo je in vem, da ne mineva.
Jaz se spreminjam.
Od rojstva umiram.
A to ni bolečina,
ni strah,
ni iskanje.
To sem jaz v tem trenutku.
Včeraj sem prišla, jutri grem.
A čČutim svojo večnost,
ki je v meni,
a je ni v tem telesu,
ne v teh možganih
in ne v tem srcu.
Ne bojim se življenja,
ni me strah smrti.
Tu sem in živim
po zakonitostih snovi sveta.
Jaz sem več kot samo materija,.
Sem več kot ženska,
več kot človek.
Ker vem,
da tisto v meni nima oblike,
nisem raztopina in ne tkanina,
nisem substanca in ne spojina,
nisem beljakovina, niti tekočina.
Kaj je tisto v meni?
Res ne vem,
a Vem, da v meni živi,
da me spodbuja
in vznemirja.
Me izziva in blokira.
Le v meni je moja,
v tebi je tvoja
Niti ena ni enaka niti ne napaka.
Sprejmem, kar mi ponuja,
kar doživljam,
ko se rojevam in ko umiram.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Sem popravila,
hvala Ana
Lp. Olga
Super, le še vejice si pozabila vstaviti,
lp, Ana
Zeloooo lepa ♡
se pa strinjam z Matejo o zadnjih dveh verzih, ker imaš že
v prvi polovici druge kitice
oboje dvakrat omenjeno oziroma nakazano.
Lep dan še naprej,
Marija
Ana, tele moje vejice, upam, da sem jih dala ma pravo mesto.
Marija, sem upoštevala Matejin nasvet.
Lp. Olga
Ker ne vidim prvotne verzije, sem mislila, da se nanaša Matejin komentar na to, kako je sedaj zaključena pesem.
No, saj nakoncu bo odločilo strokovno Anino mišljenje.
M
Super, hvala vsem za sodelovanje in Olga, čestitke k pesmi o duši ...
lp, Ana
Hvala Ana in vsem ostalim.
Srečna, da ste tako potrpežljivi.
Lp. Olga
Olga, čestitke za podčrtanko "duše"!
Hvala, sem srečna. Sicer s pomočjo in vesela sem zanjo.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!